The
vegetation of the Karst of Primorje and Slovene Istra
by Mitja Kaligarič
Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre.
Travniki in pašniki
KNJIŽNICA ANNALES MAJORA
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper
[Source:
http://www.zrs-kp.si/Zaloznistvo/povzetki/annales_majora2.htm.]
English
POVZETEK
V tem povzetku povzemamo le tisti del knjige, ki
predstavlja originalen prispevek k poznavanju traviščen vegetacioje Primorskega
krasa in slovenske Istre. Ta v celoti pripadajo submediteransko-ilirskemu redu
Scorzoneretalia villosae H-ić 75 (razred Festuco-Brometea Br.-Bl. & Tx. 43).
Raziskovano območje je sestavljeno v glavnem iz apnencev raznih starosti, precej
ozemlja pa sestavlja tudi fliš. Prva kamnina je za vodo propustna, zato se taka
tla hitro segrejejo in ostanejo praktično suha. Fliš pa je vododržna kamnina,
zato je podlaga tam vlažnejša in hladnejša ter prst debelejša. To se odraža tudi
v vegetaciji.
Popisovali smo po klasični Braun-Blanquetovi
metodi, podatke pa smo obdelovali z računalniškimi programi predvsem iz zbirke
Lagoli.
Na začetku smo zbrane popise raznih avtorjev
obdelali z računalniško numerično analizo in ugotovili, da popisi iz flišnega
dela Istre, ki so jih nekateri avtorji označevali z (ne več veljavnim) imenom
Bromo-Chrysopogonetum grylli H-ić 34, pripadajo asociaciji
Danthonio-Scorzoneretum villosae Ht. & H-ić (56)58 in v okviru te tvorijo
posebno subasociacijo peucedanetosum cervariae Kaligarič et Poldini 1997, ki
predstavlja stabilnejšo fazo relativno hitrega zaraščanja na bogatih tleh.
V okviru tako ekološko razširjene asociacije
Danthonio-Scorzoneretum smo obravnavali naslednje subasociacije: 1)
peucedanetosum var. z vrsto Blackstonia perfoliata, ki je značilna za relativno
vlažna, toda topla tla na flišu slovenske Istre. 2) peucedanetosum var. z vrsto
Linum flavum, ki je razširjena na flišu Vipavske doline in Vipavskih Brd.
Vsebuje manj mediteranskih elementov, diferencirata pa jo vrsti Linum flavum in
Centaurea fritschii. 3) botryochloetosum Poldini 89 je termofilna subasociacija
manjših, erodiranih površin z zelo malo prsti na flišu. 4) Subasociacija
rhinanthetosum glacialis Kaligarič et poldini 1997 je najbolj tipična oblika
asociacije, pri nas pa je razvita le v delu Čičarije, kjer se je še ohranil
tradicionalni način košnje. V teh sestojih so najbolj zahodna nahajališča
karakteristične vrste asociacije Serratula lycopifolia. 5) cirsietosum pannonici
Poldini 89 je subasociacije vrtač oziroma dolin Nizkega krasa, kjer skrbno
kosijo, zaradi debelejše plasti zemlje in dotoka vode pa so tla dekalcificirana
in dodatno zakisana, kar se odraža tudi v floristični sestavi. 6) centaureetosum
rupestris Poldini 89 je subasociacija, ki sicer zavzema velike površine na
Nizkem krasu, pomeni pa že prehod k asociaciji Carici-Centaureetum.
Asociacija Chrysopogono-Centaureetum cristatae
Ferlan & Giacomini 55 em. Poldini 88 je na slovenskem ozemlju le pičlo razvita.
Subasociacija onobrychidetosum tommasinii Poldini 89 je razvita le tu in tam na
flišnih erozijskih oblikah in je močno evmediteransko obarvana. Subasociacija
sedetosum sexangulari Poldini 89 je razvita na manjših površinah vzdolž Kraškega
roba in je izrazito termofilna in kserofilna z močnim evmediteranskim pečatom.
Subasociacija genistetosum sericeae Poldini 89 pomeni zvezni prehod k asociaciji
Carici-Centaureetum.
Manjše površine predvsem na zelo vetrovnih in
kamnitih ali skalnatih robovih kraških planot pokriva asociacija Genisto
sericeae-Seslerietum juncifoliae Poldini 80, ki je zaradi velike biomase vrste
Sesleria juncifolia floristično osiromašena. Razvita je na kraških robovih
Nizkega in Visokega Krasa.
Največje površine severnojadranskega krasa
pokriva makroasociacija Carici-Centaureetum rupestris Ht. 31, ki jo členimo tako
vertikalno kot horizontalno. Vertikalna členitev je fitogeografska, saj imamo za
nižinsko in montansko obliko precej diferencialnih vrst, ki se izključujejo
glede razširjenosti na različni nadmorski višini. Horizontalna členitev v okviru
obeh oblik pa je ekološka. Subasociacije smo razporedili glede na potekajočo
vegetacijsko dinamiko v niz od najbolj kserofilnih in bazifilnih subasociacij do
najbolj mezofilnih in/ali acidofilnih subasociacij. V okviru nižinske oblike
ločimo naslednje enote: 1) subasociacija satureetosim variegatae Poldini 89
predstavlja jedro nižinske oblike in pokriva največje površine. 2) Var. z vrsto
Sesleria juncifolia so osiromašeni vetru izpostavljeni sestoji. 3) Var. z vrsto
Globularia cordifolia so zaradi razgaljenosti matične kamnine osiromašeni
termofilni sestoji. 4) Subasociacija leucanthemetosum liburnici Poldini 89 je
subasociacija na nekoliko globljih tleh, manj termofilna in pomeni blag prehod k
asociaciji Danthonio-Scorzoneretum.
V okviru montanske oblike ločimo naslednje
subasociacije: 1) Anthyllidetosum vulnerariae subsp. polyphyllae Poldini 89
predstavlja jedro in najstabilnejšo fazo montanske oblike. 2) Subas.
globularietosum cordifoliae Kaligarič et Poldini 1997 predstavlja zaradi večje
kamnitosti in vetrovnosti terena osiromašeno subasociacijo. 3) Subasociacija
seslerietosum juncifoliae Ht. 62 je subasociacija višjih predelov, zelo
izpostavljenih vetru, z veliko pokrovnostjo vrste Sesleria juncifolia in bogatim
skladom mediteransko-montanskih vrst. 4) Subasociacija pedicularietosum acaulis
Kaligarič et Poldini 1997 je razvita le na Žabniku in Golem vrhu v Čičariji in
predstavlja lokalno zakisanje površine, kar se odraža v floristični sestavi
(Arnica montana, Senecio aurantiacus, Antennara dioica itd.) 5) Subasociacija
laserpitietosum sileris Kaligarič et Poldini 1997 pomeni pozne faze v razvoju
opuščenih pašnikov. To je stabilizirana faza zaraščanja, ki jo prepoznamo
predvsem po veliki pokrovnosti vrste Laserpitium siler, vsebuje pa še dovolj
vrst asociacije, zveze in reda, kar utemeljuje uvrstitev teh sestojev v
asociacijo Carici-Centaureetum.
Asociacija Genisto-Caricetum mucronatae Ht. 56 je
pri nas razvita le na Čavnu in sicer na precej skalnatih tleh na močno vetrovni
legi. Zanjo je značilen velik delež ilirskih vrst in prodiranje vrst iz reda
Seslerietalia albicantis Br.-Bl. in Br.-Bl. & Jenny 26.
Sestojev na južnem robu Trnovskega gozda od
Predmeje do Otlice ter okolico Kuclja zaradi velike mešanice vrst, kjer
predstavljajo velik delež vrste subalpinskih travišč (Seslerietalia albicantis)
ter naskalne vrste iz reda Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. &
Jenny nismo mogli drugače opredeliti kot fitocenon z vrsto Primula auricula.
Izredno redko je namreč, da se tako izrazito prekrivata dva razreda vegetacije,
ki nista edafska, temveč biogeografska. Popolnoma pragmatična odločitev je bila,
da te sestoje priključimo zvezi Satureion subspicatae in redu Scorzoneretalia,
ker karakteristične vrste slednjih pač prevladujejo.
Vse ekološke odnose med subasociacijami znotraj
asociacij in med samimi asociacijami smo podali na osnovi izračunov ponderiranih
srednjih vrednosti Landoltovih ekoloških indeksov. Na osnovi teh izračunov smo
naredili tudi več ordinacij, ki nam grafično ponazarjajo medsebojne odnose med
sintaksoni. Posebej uporabna sta se izkazala Landoltova indeksa za vlažnost in
kislost (pH), pa tudi za temperaturo, humus in nutriente.
Fitogeografske razlike in medsebojne odnose glede
na te razlike med asociacijami pa smo podajali na osnovi numeričnih analiz
geoelementne sestave.
Na koncu smo podali tudi predlog vzorčnih površin
najbolj značilnih, redkih in/ali ogroženih sestojev reda Scorzoneretalia
villosae na obravnavanem območju. Poskušali smo tudi orisati varstveni režim za
vzpostavljanje obstoječega stanja. |