|
The vegetation of the Karst of Primorje and Slovene Istra
by MITJA KALIGARIČ
Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre.
Travniki in pašniki
KNJIŽNICA ANNALES MAJORA
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper
English
POVZETEK
V tem povzetku povzemamo le tisti del knjige, ki predstavlja originalen
prispevek k poznavanju traviščen vegetacioje Primorskega krasa in slovenske
Istre. Ta v celoti pripadajo submediteransko-ilirskemu redu Scorzoneretalia
villosae H-ić 75 (razred Festuco-Brometea Br.-Bl. & Tx. 43). Raziskovano
območje je sestavljeno v glavnem iz apnencev raznih starosti, precej ozemlja
pa sestavlja tudi fliš. Prva kamnina je za vodo propustna, zato se taka
tla hitro segrejejo in ostanejo praktično suha. Fliš pa je vododržna kamnina,
zato je podlaga tam vlažnejša in hladnejša ter prst debelejša. To se odraža
tudi v vegetaciji.
Popisovali smo po klasični Braun-Blanquetovi metodi, podatke pa smo
obdelovali z računalniškimi programi predvsem iz zbirke Lagoli.
Na začetku smo zbrane popise raznih avtorjev obdelali z računalniško
numerično analizo in ugotovili, da popisi iz flišnega dela Istre, ki so
jih nekateri avtorji označevali z (ne več veljavnim) imenom Bromo-Chrysopogonetum
grylli H-ić 34, pripadajo asociaciji Danthonio-Scorzoneretum villosae Ht.
& H-ić (56)58 in v okviru te tvorijo posebno subasociacijo peucedanetosum
cervariae Kaligarič et Poldini 1997, ki predstavlja stabilnejšo fazo relativno
hitrega zaraščanja na bogatih tleh.
V okviru tako ekološko razširjene asociacije Danthonio-Scorzoneretum
smo obravnavali naslednje subasociacije: 1) peucedanetosum var. z vrsto
Blackstonia perfoliata, ki je značilna za relativno vlažna, toda topla
tla na flišu slovenske Istre. 2) peucedanetosum var. z vrsto Linum flavum,
ki je razširjena na flišu Vipavske doline in Vipavskih Brd. Vsebuje manj
mediteranskih elementov, diferencirata pa jo vrsti Linum flavum in Centaurea
fritschii. 3) botryochloetosum Poldini 89 je termofilna subasociacija manjših,
erodiranih površin z zelo malo prsti na flišu. 4) Subasociacija rhinanthetosum
glacialis Kaligarič et poldini 1997 je najbolj tipična oblika asociacije,
pri nas pa je razvita le v delu Čičarije, kjer se je še ohranil tradicionalni
način košnje. V teh sestojih so najbolj zahodna nahajališča karakteristične
vrste asociacije Serratula lycopifolia. 5) cirsietosum pannonici Poldini
89 je subasociacije vrtač oziroma dolin Nizkega krasa, kjer skrbno kosijo,
zaradi debelejše plasti zemlje in dotoka vode pa so tla dekalcificirana
in dodatno zakisana, kar se odraža tudi v floristični sestavi. 6) centaureetosum
rupestris Poldini 89 je subasociacija, ki sicer zavzema velike površine
na Nizkem krasu, pomeni pa že prehod k asociaciji Carici-Centaureetum.
Asociacija Chrysopogono-Centaureetum cristatae Ferlan & Giacomini
55 em. Poldini 88 je na slovenskem ozemlju le pičlo razvita. Subasociacija
onobrychidetosum tommasinii Poldini 89 je razvita le tu in tam na flišnih
erozijskih oblikah in je močno evmediteransko obarvana. Subasociacija sedetosum
sexangulari Poldini 89 je razvita na manjših površinah vzdolž Kraškega
roba in je izrazito termofilna in kserofilna z močnim evmediteranskim pečatom.
Subasociacija genistetosum sericeae Poldini 89 pomeni zvezni prehod k asociaciji
Carici-Centaureetum.
Manjše površine predvsem na zelo vetrovnih in kamnitih ali skalnatih
robovih kraških planot pokriva asociacija Genisto sericeae-Seslerietum
juncifoliae Poldini 80, ki je zaradi velike biomase vrste Sesleria juncifolia
floristično osiromašena. Razvita je na kraških robovih Nizkega in Visokega
Krasa.
Največje površine severnojadranskega krasa pokriva makroasociacija Carici-Centaureetum
rupestris Ht. 31, ki jo členimo tako vertikalno kot horizontalno. Vertikalna
členitev je fitogeografska, saj imamo za nižinsko in montansko obliko precej
diferencialnih vrst, ki se izključujejo glede razširjenosti na različni
nadmorski višini. Horizontalna členitev v okviru obeh oblik pa je ekološka.
Subasociacije smo razporedili glede na potekajočo vegetacijsko dinamiko
v niz od najbolj kserofilnih in bazifilnih subasociacij do najbolj mezofilnih
in/ali acidofilnih subasociacij. V okviru nižinske oblike ločimo naslednje
enote: 1) subasociacija satureetosim variegatae Poldini 89 predstavlja
jedro nižinske oblike in pokriva največje površine. 2) Var. z vrsto Sesleria
juncifolia so osiromašeni vetru izpostavljeni sestoji. 3) Var. z vrsto
Globularia cordifolia so zaradi razgaljenosti matične kamnine osiromašeni
termofilni sestoji. 4) Subasociacija leucanthemetosum liburnici Poldini
89 je subasociacija na nekoliko globljih tleh, manj termofilna in pomeni
blag prehod k asociaciji Danthonio-Scorzoneretum.
V okviru montanske oblike ločimo naslednje subasociacije: 1) Anthyllidetosum
vulnerariae subsp. polyphyllae Poldini 89 predstavlja jedro in najstabilnejšo
fazo montanske oblike. 2) Subas. globularietosum cordifoliae Kaligarič
et Poldini 1997 predstavlja zaradi večje kamnitosti in vetrovnosti terena
osiromašeno subasociacijo. 3) Subasociacija seslerietosum juncifoliae Ht.
62 je subasociacija višjih predelov, zelo izpostavljenih vetru, z veliko
pokrovnostjo vrste Sesleria juncifolia in bogatim skladom mediteransko-montanskih
vrst. 4) Subasociacija pedicularietosum acaulis Kaligarič et Poldini 1997
je razvita le na Žabniku in Golem vrhu v Čičariji in predstavlja lokalno
zakisanje površine, kar se odraža v floristični sestavi (Arnica montana,
Senecio aurantiacus, Antennara dioica itd.) 5) Subasociacija laserpitietosum
sileris Kaligarič et Poldini 1997 pomeni pozne faze v razvoju opuščenih
pašnikov. To je stabilizirana faza zaraščanja, ki jo prepoznamo predvsem
po veliki pokrovnosti vrste Laserpitium siler, vsebuje pa še dovolj vrst
asociacije, zveze in reda, kar utemeljuje uvrstitev teh sestojev v asociacijo
Carici-Centaureetum.
Asociacija Genisto-Caricetum mucronatae Ht. 56 je pri nas razvita le
na Čavnu in sicer na precej skalnatih tleh na močno vetrovni legi. Zanjo
je značilen velik delež ilirskih vrst in prodiranje vrst iz reda Seslerietalia
albicantis Br.-Bl. in Br.-Bl. & Jenny 26.
Sestojev na južnem robu Trnovskega gozda od Predmeje do Otlice ter okolico
Kuclja zaradi velike mešanice vrst, kjer predstavljajo velik delež vrste
subalpinskih travišč (Seslerietalia albicantis) ter naskalne vrste iz reda
Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. & Jenny nismo mogli
drugače opredeliti kot fitocenon z vrsto Primula auricula. Izredno redko
je namreč, da se tako izrazito prekrivata dva razreda vegetacije, ki nista
edafska, temveč biogeografska. Popolnoma pragmatična odločitev je bila,
da te sestoje priključimo zvezi Satureion subspicatae in redu Scorzoneretalia,
ker karakteristične vrste slednjih pač prevladujejo.
Vse ekološke odnose med subasociacijami znotraj asociacij in med samimi
asociacijami smo podali na osnovi izračunov ponderiranih srednjih vrednosti
Landoltovih ekoloških indeksov. Na osnovi teh izračunov smo naredili tudi
več ordinacij, ki nam grafično ponazarjajo medsebojne odnose med sintaksoni.
Posebej uporabna sta se izkazala Landoltova indeksa za vlažnost in kislost
(pH), pa tudi za temperaturo, humus in nutriente.
Fitogeografske razlike in medsebojne odnose glede na te razlike med
asociacijami pa smo podajali na osnovi numeričnih analiz geoelementne sestave.
Na koncu smo podali tudi predlog vzorčnih površin najbolj značilnih,
redkih in/ali ogroženih sestojev reda Scorzoneretalia villosae na obravnavanem
območju. Poskušali smo tudi orisati varstveni režim za vzpostavljanje obstoječega
stanja. |