|
Piran, Mesto in ljudje pred
sto leti
Podrobne raziskave posameznih konkretnih
vidikov nekdanjega življenja, družbe in njenih ustaljenih navad,
jezikovne, poklicne strukture prebivalstva, okolja itd. za starejša
razdobja razkrivajo sodobniku mnogo drobnih vtisov in podatkov, na
katere ob razmišljanju o zgodovini teh razdobij vse preradi pozabljamo.
Pričujoča raziskava zasleduje dva cilja: formalno
gledano, gre pri njej za prostorsko, časovno in tematsko ozko zasnovano
minuciozno študijo, ki naj bi v okviru izbranega prostora in časa postregla z
novimi spoznanji. Drugi cilj raziskave je pokazati novo metodo raziskovalnega
dela in širino sodobnih možnosti zgodovinarja v sodelovanju s spoznanji drugih,
matematično-računalniških strok in njihovih "orodij". V ta namen ustrezno služi
tudi majhen prostorski in časovni vzorec.
Pod povečevalo smo vzeli Piran in njegovo okolico
v razdobju štirih let pred dobrimi sto leti (1889-1892), podatke pa smo črpali
iz celote tedaj zapisanih formularjev o sklepanju zakonskih zvez v piranskih
cerkvah. Poročnih formularjev za navedena štiri leta je 322 in prav toliko parov
se je poročilo v tem razdobju. Poleg frekvenc porok, duhovnikov, ki so
opravljali obrede, prič, ki so prisostvovale porokam, so zlasti zanimivi podatki
o mladoporočencih in njihovih starših. Spoznamo njihova imena in priimke,
starostno strukturo, poklic, naslov (hišno številko) itd.
Jedro raziskave je mnogostranska vsebinska
predstavitev in obrazložitev statistično-kvantifikativnih izsledkov,
pridobljenih s sodobnimi tehničnimi pristopi iz sistematično razvrščenih
podatkov, izpisanih iz originalnih virov - piranskih poročnih formularjev.
Rezultati, predočeni tudi v obliki seznamov, tabel in grafikonov, omogočajo
nadaljnja zgodovinarska in etnološka, sociološka, pravna, geografska in druga
nova sklepanja in spoznanja.
Na poročnem formularju sta mladoporočenca
predstavljena z imenom in priimkom, rojstnim datumom, naslovom in eventuelnim
tujim poreklom, ženin še s poklicem, vpisano je ime, stanje (še živ - pokojni)
in poklic njunih očetov ter ime, dekliški priimek in stanje, izjemoma poklic (v
redkih primerih gre za poklic dekla) njunih mater ter eventuelno vdovstvo
kandidatov za zakon z imenom in priimkom prejšnjega zakonskega partnerja.
Obe (redno moški) priči sta običajno označeni z
imenom, priimkom in poklicem, večkrat tudi z imenom, poklicem in stanjem (še živ
- pokojni) očeta. Priči sta bili lahko sorodnika ali uradnika. Poročne obrede je
v obravnavanih štirih letih opravljalo 11 duhovnikov v 13 cerkvah, ki so spadale
pod piransko faro.
Glede na celotno število moških Pirančanov,
zajema naš vzorec vsaj 15% tedaj živečih moških, pri ženskah pa je ta delež
nižji, je namreč enak ali večji od 11%.
Število na Piranskem sklenjenih porok kaže v
pregledanem razdobju iz leta v leto rahlo rast. Med meseci je po številu
sklenjenih porok daleč na prvem mestu februar, sledijo januar, november, maj,
oktober, junij, april in september, marec, julij, avgust, najredkeje pa so se
Pirančani poročali decembra. Razpored po dnevih v tednu kaže, da je bilo več
porok sklenjenih ob sredah in sobotah, medtem ko se na petek, za katerega je
veljal post, ni poročil noben par.
Iz rubrike o cerkvah, kjer je potekal poročni
obred, lahko ugotovimo imena 13 cerkva, kjer so se Pirančani poročali. Iz teh
podatkov je razvidna frekvenca obredov v teh cerkvah: daleč vodi župna cerkev
sv. Jurija.
Med pričami porok največkrat srečamo
"profesionalni" priči: Jurija Viezzoli in zvonarja Dominika Maraspina.
Kar 80 parov ali 13% od vseh nastopajočih staršev
se v zapisih v vlogi staršev mladoporočencev omenja po večkrat. V družinah pa
srečujemo tudi poroke dveh generacij. V pregledanem razdobju so se v kratkem
časovnem razmaku kar nekajkrat poročili tako otrok kot ovdoveli roditelj.
Starostna merila za poroko so bila kaj stroga,
saj so Pirančani veljali za polnoletne šele z dopolnjenim 25. letom. Ker je
starostna meja polnoletnosti visoka, je takih zaznamkov dosti, med tretjino in
dvema petinama.
Po stanu zasledimo med "mladoporočenci" številne
vdovce in vdove, ki so se poročali vdrugo ali celo vtretje (dandanes običajnih
ločencev seveda tedaj ni bilo). Vseh takih primerov je 14%.
V splošni starostni strukturi kandidatov za zakon
je opaziti velik razpon (kar 46 let). Ženin je bil navadno starejši, običajna
starostna razlika med partnerjema je znašala do 10 let.
Rojstni dnevi nevest in ženinov omogočajo
sklepanja o starosti in dokumentirajo mesec rojstva (in domnevnega spočetja)
mladoporočencev. Največ mladoporočencev je bilo rojenih januarja (spočetih pa v
deževnem aprilu), najmanj pa se jih je rodilo junija (oziroma bilo spočetih
septembra).
Kako je vplivala na izbiro zakoncev bližina
bivališč? Glede tega nudijo odgovor hišne številke bivališč ženina in neveste.
Očitno je, da so se ljudje, ki so stanovali bližje, pogosteje poročali od
tistih, katerih domovanja so bila bolj oddaljena.
Daleč najobičajnejše moško ime v Piranu je bilo
Janez (Joannes, Giovanni), saj je delež tega imena med moškimi imeni znašal kar
13%. Sledila so imena Antonij (Antonius), Peter (Petrus), Frančišek
(Franciscus), Jožef (Josephus, Giuseppe) in Dominik (Dominicus), Jurij
(Georgius, Giorgio), Miklavž (Nicolaus) in Jernej (Bartholomaeus), Andrej
(Andreas), Jakob (Jacobus, Giacomo) in Matevž (Mathaeus).
Največ dekletc je ob rojstvu dobilo glavno ali
drugo ime Marija (Maria). Delež tega imena med ženskimi imeni znaša med petino
in četrtino, sledijo imena Katarina (Catharina), nato Antonija (Antonia), Ivana
(Joanna, Giovanna), Ana (Anna) in Lucija (Lucia), Frančiška (Francisca),
Elizabeta (Elisabetha), Dominika (Dominica) in Helena (Helena), Agnes (Agnes) in
Margareta (Margaritha).
Četrtina v zapisih omenjanih oseb je nosila le 13
priimkov (Fonda, Petronio, Fragiacomo, Ruzzier, Pitacco, Tamaro, Benedetti,
Predonzan, Giraldi, Bonifacio, Fornasaro, Parenzan, Viezzoli).
Med priimki srečamo številne stare piranske
priimke, ki so po izvoru romanski. Ti skupaj s tipičnimi italijanskimi
statistično močno prevladujejo nad slovanskimi in nemškimi. Na slovanski izvor
je moč sklepati pri približno dveh petinah priimkov. Visok med temi je delež - z
današnjega pojmovanja - hrvaških. Več priimkov je tudi nemških. Nedvomno drži,
da je bila jezikovna podoba piranskega območja pred sto leti izrazito
romansko-italijanska, kar potrjujejo tudi soeasna avstrijska štetja prebivalstva
po pogovornem jeziku.
Ureditev mesta in mikrotoponimi so do neke mere
razvidni iz hišnih številk, ki jih omenjajo zapisi. Hišne številke in družinska
imena pa omogočajo tudi zaključke o stanovanjski "pravici" (vprašanje lastništva
iz formularjev ni razvidno!) nad hišami v mestu. Priimki, ki so v tem pogledu
najopaznejši, so Fonda (pripadniki te družine se omenjajo v zvezi s 25 hišami),
Petronio (živeli so v 23 hišah), Fragiacomo (16 hiš), Giraldi (živeli so na 14
naslovih), Bonifacio, Ruzzier in Tamaro (po 13 naslovov), Parenzan (11 hišnih
številk), Pitacco in Ravalico (po 10 bivališč). Iz podatkov je očitna
razvejanost nekaterih starih piranskih družin.
Poklicna struktura nekdanjih Pirančanov je
zgovorna. Poklic, ki prednjači pred drugimi, je poljedelec (sem sodi slaba
polovica ali 45% omenjenih moških poklicev). Če k poljedelcem prištejemo še
precej številne "posestnike", znaša njihov skupni delež med poklici polovico
(50%). Mornariški poklic je opravljalo 15% Pirančanov, ribičev pa je bilo med
njimi 5%. Ti odstotki dovolj jasno dokazujejo tradicionalnost tedanje piranske
poklicne strukture. Ostali posamezni poklici precej zaostajajo za omenjenimi
prevladujočimi, čeprav so posamezne skupine poklicev, zlasti obrtniki in
uradniki, zelo številne.
Izvor:
- Darja Mihelić, Jasna Pocajt, France Mihelić, "Piran, mesto in ijudje
pred sto leti", Knjiznica ANNALES 12, Zgodovinsko društvo za
južno Primorsko Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije,
Koper (Koper, 1996) -
http://www.zrs-kp.si/Zaloznistvo/povzetki/annales_12.htm
|